petek, 28. januar 2011

Pišem!

Čas je za blog. Zdi se mi, da je tokrat res pravi čas za bloganje. Ne vem točnega razloga, ampak pač, želim si. Morda, ker mi manjka neke izrazne svobode, faks hoče kalupe, kalupe, kalupe. Jaz pa sem prišla tja z željo po pisanju, izražanju.

In tokrat (spet) začenjam. Neko nedoločeno misijo. Ali poldoločeno. Kakor vzameš. Pisala bom o življenju. O iskricah vsakdana in globalnih bedarijah. S pozitivnega vidika.

Hoja na soncu. Bom kar odkrila misterijo, združila sem dva meni ljuba komada: Na soncu in Walking on Sunshine. Oba izražata optimističen pogled na svet, gledata v svetlo sonce in edina stvar, ki jima je pomembna je sonce, svetloba, veselje. Pozitivne misli odganjajo slabo energijo. V to verjamem. In upam, da mi to uspe prikazati tudi v mojem (uspešnem, manj uspešnem?) bloganju. Pa tudi, če bom kdaj izpadla zblojena, zamorjena, temna - ne bo vedno tako.


Jaz ne morem več v temi živet
jaz bi hodil na soncu jaz bi hotel tebe imet
zdaj ne rabim več ostalih stvari
samo še svoje sanje in človeka kot si ti
mislim da sem videl že ogromno lepih slik
a podvomil sem vase nehalo tresti mi je kosti
zdaj počivam na otoku in si zidam gradove
v njih srečo lovim

I'm walking on sunshine and don't it feel good!