Dogaja se. Enim večkrat,drugim manjkrat. Pač, se zgodi. Ko si razburjen in jezen in žalosten ob istem času. In normalno je, da želiš sprostiti to močno čustvo. Pri tem ima vsak svoj pristop. Od ekstremnega razbijanja stvari, kričanja, cepetanja do alternativnih oblik. In moja alternativna oblika je petje. Ki včasih že spominja na dretje. Ko prestopiš moj prag tolerance pač oddrvim stran, se zadržim, da česa ne polomim, se zaprem nekam in pojem, se derem, kričim. In to mi pomaga zadihati, umiri dih in te spet spoji s svetom. Živčki? Samo zamrmraš si eno pesem pa skorajda mine. Ker pomirja in da ritem dihanju.
Mogoče se sliši ena čudna taktika. Ampak ponavadi je boljša od persena. Kakšna joga? Samo zapoj.
