Ker tu pišem bolj malo, bom pa vseeno, za "update", spet objavila nekaj faksovskega. Če vas je to odvrnilo od branja: ni tako faksovsko, kot se zdi. :)
Stalna zbirka Moderne galerije
Obisk
prenovljene Moderne galerije je lahko zelo zanimiv tudi za nepoznavalce.
Gledalca popelje od tam, kjer se konča stalna zbirka Narodne galerije, pri
impresionizmu, do tja, kjer se začne Muzej sodobne umetnosti Metelkova, pri
malo težje določljivem obdobju, ki bi mu lahko rekli poosamosvojitveno. Kar je
v resnici zelo zanimivo, saj se tako muzeja dopolnjujeta med sabo, hkrati pa
vsak posebej tvorita zaključeno celoto. Že dejstvo, da so Moderno galerijo
uredili po dveh diagonalah – problemski in kronološki – pomaga obiskovalcu
vzpostaviti jasnejšo sliko, ne le o umetnikih, ampak tudi o obdobjih, v katerih
so ustvarjali. Predvsem zanimivo poskuša osmisliti družbene situacije, kot je
na primer rekonstrukcija ene od konstruktivističnih razstav v Trstu. Muzej ne
igra le vloge hranitelja del, ampak jih pomaga osmisliti in povezati z duhom
časa in družbenimi vzgibi vsakdanjosti. Stene niso prazne in bele, tako kot v
večini galerij, na ogled nam niso postavljena zgolj dela umetnikov. Prva,
impresionistična soba je tako na primer zasnovana na princip muzejev v tistem
obdobju (soba je osvetljena z dnevno svetlobo, napisi so pripeti z bucikami, na
stenah so tapete, ipd.). Slikanje duha časa pa je tisto, ki je pri
reorganizaciji zbirke Moderne galerije najpomembneje.
 |
| Ena meni najljubših sten - NSK |
Obiskovalci,
ki so galerijo obiskali pred nekaj leti, se najverjetneje spomnijo takratne
postavitve, ki pa je sedaj popolnoma drugačna. Pohvalno torej, da so po vseh
teh letih (končno) našli prostor za vsa umetniška obdobja in vzgibe ter jih
predstavili na poljuden in zanimiv način. Prejšnja postavitev namreč ni
vključevala poznih impresionističnih del, ki so se kopičila v kleti stavbe,
prostor pa je skušal biti pretirano izkoriščen. Pohvalno je tudi, da so po
izgradnji Muzeja sodobne umetnosti Metelkova obdržali ime in lokacijo. Moderna
galerija (ki bi jo lahko brez problema poimenovali tudi Muzej moderne
umetnosti) se še vedno nahaja v »muzejskem« delu Ljubljane, medtem, ko je
novejša stavba Muzeja sodobne umetnosti v »umetniškem« delu mesta, kjer se
kalijo novi umetniki, ki bodo nekoč morda tudi sami razstavljali v muzeju.
Pohvalno
je tudi, da je vstopnina brezplačna za študente smeri, ki se ukvarjajo s
kulturo in umetnostjo, vendar bi se lahko poskusili enačiti z nekaterimi
drugimi (predvsem razvitejšimi) evropskimi državami. V Veliki Britaniji je na
primer vstop v muzej ali galerijo večinoma brezplačen za vse, medtem ko je v
Franciji in Nemčiji brezplačen vstop zagotovljen vsem (ponavadi državljanom
Evropske unije), ki se še šolajo, oziroma so mlajši od 25 let. Tam je obisk
muzejev in galerij velik, saj se države zavedajo, da s tem spodbujajo
izobraževanje na področju zgodovine in kulture. Pri nas država, žal, naredi
premalo. Verjetno bi se marsikdo večkrat (ali pa vsaj enkrat) odpravil v muzej
ali galerijo, če bi imel vstop tja brezplačen, s tem pa bi pripomogel tudi h
krepitvi kulturnega udejstvovanja. Morda pa je potrebna le širša razpoznavnost
in promocija kulturnih ustanov. Tako pa muzeji in galerije pri nas večinoma
samevajo in ne dosežejo širše publike, čeprav so večinoma zelo premišljeno
postavljeni.
