Ko me nekaj umiri pa pride drugo.
Pojavi se priložnost in že letim.
Nizkocenovni let tam, skupinska karta za vlak drugje. Pa nima veze, če je to debatni turnir ali kongres študentov novinarstva. Obožujem potovanja. Na lastno pest ali v režiji kakšne čudne agencije. Samo, da je poceni in da se nekam gre.
Če bi narisali moj zemljevid potovanj, ne bi zaobjeli kaj veliko lokacij. Videla sem nekaj Evrope. Sreča me je zanesla tudi v Srednjo Ameriko. In to je to. Ampak za študentski budget sicer dokaj veliko.
Dejansko mi je všeč spanje na avtobusu, medtem ko je destinacija še 7 ur pred tabo. Še tiste avtobusne klime, ki nikoli niso čisto tako tople/hladne kot bi si želel, mi ne hodijo več tako po živcih, kot so mi včasih. In šetkanje po vlakih, ko se voziš na Dunaj ali v Beograd in gledaš tisto pokrajino in smeti ob progi. In bluzenje po letališčih, dolgo čakanje na let, ki ima zamudo. Vse to ima svoj poseben čar.
Česa pa ne maram: dnevnih migracij! Poln avtobus tečnih šolarjev ob šestih zjutraj. Zabasanih cest v smeri proti mestnim središčem. In to vsak prekleti dan! Pločevinasta džungla kamorkoli pogledaš. to je slaba stran migracij. Na vsake toliko je čisto super, ampak vsak dan ... in šans!
Ni komentarjev:
Objavite komentar