Ne, sploh se ne nameravam spuščati v bitko med spoloma. In res ne mislim razpravljati o tem, kdo, moški ali ženske, je bolj pogumen, hraber, herojski, in podobno. Lotila se bom (verjetno na žalost marsikoga) manj provokativne teme. Poglobila se bom v uporabo ženske oblike samostalnika heroj. Z ženskimi heroji sem se »spopadla« že v gimnaziji. Vsak dan me je v avli Gimnazije Poljane pričakala »VIDA JANEŽIČ NARODNA HEROJINA« po kateri je bila šola tudi nekaj časa poimenovana. No, ne ravno ona, njen doprsni kip. V resnici se šele zdaj zavedam, da sem napis vedno brala narobe. Namesto herojina, sem besedo prebrala herojinja, verjetno mi je bila zadnja beseda bolj domača. Torej takrat s hrabrimi ženskami še nisem imela večjih problemov. Zbodle so me, ko sem nedavno listala Delo. V ponedeljek, 12. aprila (2010) je nek heroj (ali je bila morda ženska?) z inicialkama C. R. v prispevku »Upraviteljica žerjava, ki je zanetila upor« zapisal: »Ko so Agnieszko, katoličanko in aktivistko Solidarnosti, leta 1980 odpustili iz službe, je kmalu postala prava heroina.« Heroina? Ta beseda me prej spominja na eno najhujših drog, kakor pa na neko junaško osebo. Ampak mogoče se motim. Zanima me, kaj o tem menijo priročniki in korpusi.
Ko sem se lotila te teme, sem razmišljala na kakšne vse načine lahko to besedo zapišem. Našla sem jih kar šest: herojinja, heroinja, heroina, herojina, herojka in heroika. Seveda bi morala preveriti njihovo ustreznost in če je mogoče možna še kakšna (sedma!) beseda. Na začetku mi pade v oči, kako program za urejevanje besedil (Microsoft Office Word 2003) podčrta neustrezno zapisane besede. Podčrta mi jih polovico: heroinja, herojina in heroika. Torej, če bi se sklicevala le na računalniški program, bi bila ustreznost herojinje, heroine in herojke na mestu. Seveda pa se ne moremo zanesti le na urejevalnik besedil. Posvetovanje s slovarji je bolj primerno. Moška oblika samostalnika heroj ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) dva pomena in pod obema navaja sopomenko. Prvi pomen heroja je junak, torej tisti, ki je storil pogumno dejanje, drugi pa polbog, bitje z božanskimi in človeškimi lastnostmi. Ženski obliki heroja sta dve, vendar se ločita po pomenu. Kot ženska oblika od heroj se pojavi herojinja. Tu je sicer tudi heroina, vendar z drugačnim pomenom, saj pomeni glavno žensko vlogo v literarnem delu ali pa žensko, ki igra same vloge močnih značajev. Zraven je tudi sopomenka, junakinja. Slovenski pravopis (2001) pravi drugače. Podobno kot SSKJ, heroju postavlja sopomenko junak in za žensko obliko navaja herojinjo, dodaja pa ji še eno žensko obliko in sicer herojko, katere v SSKJ ni. Heroine pravopis ne omenja, je pa tu heroika, ki pomeni junaškost, kar pa ne spada v to razpravo (razen, če v korpusih slovenskega jezika najdem to besedo rabljeno v pomenu junakinje). Sršenov jezikovni brus Jezik naš vsakdanji (1998) teh besed ne obravnava. Priročni slovar tujk (2005) pa vsebuje razlago besede heroina, ki ima tri pomene: junakinjo, glavno igralko in osrednji ženski lik romana.
Med brskanjem po korpusih FidaPLUS in Nova beseda sem ugotovila, da veliko piscev uporablja slovarsko ustrezno različico samostalnika heroj, herojinja. Seveda je to težko primerjati s (prej sem ugotovila, da ni sopomenka) heroino. Slednja nam da veliko zadetkov, a večina se jih navezuje na drogo heroin, oziroma rodilniško obliko tega samostalnika. Samostalnik sem zato iskala brez imenovalniške oblike in presenetljivo sem skupaj dobila več zadetkov kot pri besedi herojinja. Preverila sem, v kakšnem pomenu besede je zapisana heroina in v nobenem od zadetkov, ki sem jih pregledala, heroina ni omenjena v pomenu osrednje ženske v literarnem delu. To sem preverila tudi tako, da sem iskala gesli narodna herojinja in narodna heroina, ki sta se v prejšnjih iskanjih zdeli pogosto rabljeni besedni zvezi. Število zadetkov je približno enako, čisto malo več jih ima narodna herojinja. Ostale besede, ki sem jih v začetku navedla, so redkeje rabljene. Herojka je tu še nekako vidna, heroinja se pojavi štirikrat, herojina pa dvakrat v obeh korpusih. Vendar lahko rečemo, da je to število zanemarljivo. Pohvalila bi rabo besede heroika, saj je v vseh zadetkih, kjer je napisana, rabljena v pravilnem kontekstu. Korpusi so mi torej odgovorili, da sta v rabi predvsem besedi herojinja in heroina ter da sta največkrat rabljeni za žensko, ki je storila junaško dejanje.
Sklep je sledeč: najustreznejši izraz za moško obliko heroja je herojinja. Tej v prid sodijo Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis in oba korpusa. V korpusih je rezultat skoraj izenačen z besedo heroina, ki ima le v slovarju tujk med drugim tudi pomen junakinje. Po SSKJ je njen pomen čisto drugačen, v pravopisu pa je sploh ni. Tu bi lahko rekla, da gre za napačno rabo ali pa, da gre za prevzemanje pomena besede herojinja. Na tem mestu bi veliko raje namesto besede heroina svetovala besedo herojka, ki je omenjena v Slovenskem pravopisu, rabljena je sicer manj, a ima vsaj v enem slovarju pravilno sopomenko junakinja. Napis pod kipom v avli moje bivše šole je torej vsaj po današnjih pravilih zapisan napačno. Izraza slovarji ne podpirajo, v javnih besedilih pa se skoraj ne pojavlja. Mogoče bi razlog za uporabo te besede našla v zgodovini gimnazije, saj ne vem točno kdaj je bil kip narejen, vem pa, da se je gimnazija kar veliko let prejšnjega stoletja imenovala po Vidi Janežič. Beseda herojina je morda bila takrat bolj rabljena. Sicer pa je po Toporišičevi slovnici »/m/oški spol /…/ slovnično nezaznamovan nasproti ženskemu, zato se v primerih, ko je jasno, za kateri spol gre, samostalniške besede in oblike moškega spola lahko rabijo namesto ženskih: Ana (to dekle) je arhitekt; vendar ima prednost ž. oblika arhitekta.« (Toporišič v Kalin Golob 2003, 94) Torej bi lahko (po vsej tej dilemi, katero besedo uporabiti) preprosto rekli: »Vida je heroj.« S tem bi se izognili vsem zagatam. Vendar Kalin Golobova v svojem jezikovnem kotičku iz leta 2003 trdno podpira uporabo ženskih ustreznic (ali tvorbo novih), če je le možno. Tu bi se strinjala z njo. Kljub vsemu se mi zdi še najboljša beseda, ki bi jo lahko uporabili namesto vseh heroin, herojinj, herojk in ostalih možnih oblik sopomenka junakinja. Pomen je isti in slovarsko najbolj ustrezen, junakinja pa ni tujka. Pa še na drogo ne spominja.
Vida Janežič - Lučka
Viri in literatura:
- C.R. 2010. Upraviteljica žerjava, ki je zanetila upor. Delo, št. 83 (12. april).
- FidaPLUS, korpus slovenskega jezika. Dostopno prek: http://www.fidaplus.net
(22. april 2010).
- Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorji. 1994. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
- Kalin Golob, Monika. 2003. Jezikovne reže 2. Ljubljana: GV Revije.
- Nova beseda. Dostopno prek: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html (22. april 2010).
- Priročni slovar tujk. 2005. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- Sršen, Janez. 1998. Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
- Toporišič, Jože. 2001. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Ni komentarjev:
Objavite komentar